Kaj je cianurna kislina?

Najprej pojasnilo: da bi bil vodnik čim razumljivejši, kemijske procese predstavljamo poenostavljeno. Tako boste lažje razumeli vlogo cianurne kisline pri negi bazenske vode. Cianurna kislina je snov,

• ki se uporablja pri proizvodnji stabiliziranih organskih klorovih sredstev
• ki jo lahko bazenski vodi dodajamo tudi ločeno kot stabilizator klora

Kaj je organski klor?

V naši ponudbi sredstev za nego bazena najdete predvsem organske klorove izdelke. Organski oziroma stabilizirani klor je zaradi zaščite pred hitro razgradnjo na soncu za številne začetnike in izkušene uporabnike praktična izbira. Vendar niso vsi takšni izdelki pH-nevtralni: diklor ob dodajanju običajno malo vpliva na vrednost pH, triklor pa jo znižuje. Stabilizirana organska klorova sredstva poleg klora v vodo vnašajo tudi cianurno kislino.

Kako deluje cianurna kislina?

Njen učinek je lahko glede na koncentracijo v bazenski vodi koristen ali neugoden. Pri ustrezni koncentraciji pomaga omejiti izgubljanje klora zaradi sončnega sevanja, previsoka koncentracija pa lahko zmanjša učinkovitost dezinfekcije.

Stabilizator

Cianurna kislina se reverzibilno veže s klorom, zato del klora začasno ni na voljo v najaktivnejši obliki. Ko se aktivni klor porablja, se ga del iz te zaloge ponovno sprošča. Tako pomaga ohranjati klor v vodi, hkrati pa vpliva na hitrost njegovega dezinfekcijskega delovanja. Zato jo imenujemo tudi stabilizator klora. Izdelki, kot je stabilizator klora znamke Steinbach, vsebujejo cianurno kislino.

Zaščita pred UV-sevanjem

Druga pomembna lastnost je, da cianurna kislina zmanjšuje razgradnjo klora zaradi UV-sevanja. Predvsem ob sončnih poletnih dneh v bazensko vodo prodira veliko UV-sevanja, ki razgrajuje aktivni klor. Del klora se tako izgubi, še preden opravi svojo nalogo pri dezinfekciji. Cianurna kislina to izgubo zmanjša in pomaga klor dlje ohraniti v vodi.

Stabilizator klora: previsok odmerek ima slabosti!

Pomembno je razumeti, da stabiliziranje klora hkrati zmanjša delež njegove najaktivnejše oblike. Če je cianurne kisline preveč, lahko dezinfekcija pri isti izmerjeni koncentraciji prostega klora poteka počasneje. Zato stabilizatorja ne dodajajte nenadzorovano, temveč njegovo koncentracijo prilagodite uporabljeni metodi nege vode.

Pravilna uporaba stabilizatorja klora oziroma cianurne kisline

Najpomembnejše lastnosti na kratko:

• brez stabilizatorja se lahko klor v zunanjem bazenu zaradi sončnega sevanja hitreje razgradi
• previsoka koncentracija stabilizatorja lahko zmanjša učinkovitost dezinfekcije pri isti izmerjeni vrednosti prostega klora
• koncentracijo prostega klora je treba presojati skupaj s koncentracijo cianurne kisline in drugimi parametri vode
• cianurna kislina se pri običajni porabi klora ne porablja skupaj z njim, zato se lahko kopiči

Razlikovati moramo med dvema primeroma:

• uporaba stabiliziranih klorovih tablet ali večnamenskih tablet, s katerimi v vodo stalno dodajamo tudi cianurno kislino
• ločeno dodajanje stabilizatorja pri uporabi nestabiliziranih klorovih sredstev, na primer kalcijevega hipoklorita, ali sistema za slano vodo

Primer 1: redna uporaba klorovih tablet

Ta primer velja za številne lastnike zasebnih bazenov, kot so bazeni z okvirjem, napihljivi bazeni ali bazeni z jekleno steno. Kako prepoznate stabilizirani organski klor? Preverite sestavo na etiketi oziroma v varnostnem listu:

• navedba, da je izdelek stabiliziran, lahko kaže na vsebnost cianurne kisline; sama oznaka "pH-nevtralno" za zanesljivo prepoznavanje ne zadostuje
• med učinkovinami so navedeni natrijev troklosen oziroma natrijev dikloroizocianurat, simklosen ali trikloroizocianurna kislina

Pri uporabi takšnega sredstva v vodo poleg klora dodajate tudi cianurno kislino. To ne pomeni, da je prosti klor v vodi posebna "organska" oblika klora. Stabilizator vsebujejo tudi številni izdelki v obliki klorovega granulata, na primer določeni izdelki znamk Steinbach in Pool Professional. Vedno preverite sestavo konkretnega izdelka.

Kopičenje cianurne kisline v bazenu

Pri redni uporabi stabiliziranih klorovih sredstev se koncentracija cianurne kisline postopoma povečuje. Koliko je bo v vodi ob koncu sezone, je odvisno od količine uporabljenih sredstev in menjave vode. Dodatna šok kloriranja s stabiliziranim klorom lahko kopičenje še pospešijo. Zato se lahko zgodi, da voda pozeleni, čeprav je vrednost pH ustrezna in izmerjena koncentracija prostega klora na prvi pogled ni nizka.

Če niste prepričani o koncentraciji stabilizatorja, izmerite cianurno kislino, označeno s kratico CYA. Tega ne omogočajo vsi merilniki za vodo. Uporabite ustrezne testne lističe ali merilnik, ki podpira merjenje CYA, na primer primeren model znamke PoolLab. Rezultat se običajno izraža v ppm, kar pri bazenski vodi približno ustreza mg/l.

Ustrezna ciljna koncentracija je odvisna od sistema za nego vode in navodil proizvajalca. Razpona 8–15 ppm zato ni mogoče predstaviti kot univerzalno optimalnega, prav tako vrednost nad 30 ppm sama po sebi še ne pomeni, da je treba vodo nujno zamenjati. Koncentracijo CYA vedno presojajte skupaj s prostim klorom in zahtevami izbranega sistema za nego bazenske vode.

Primer 2: ločeno in načrtno dodajanje stabilizatorja klora

Uporabljate sistem za slano vodo? Ta z elektrolizo soli proizvaja klor za dezinfekcijo, pri tem pa v vodo ne dodaja cianurne kisline. Enako velja pri uporabi nestabiliziranih sredstev, kot sta natrijev ali kalcijev hipoklorit. Takšne sisteme je mogoče uporabljati tudi brez stabilizatorja, vendar se lahko klor v zunanjem bazenu na soncu hitreje razgrajuje. O potrebi po stabilizatorju in njegovi ciljni koncentraciji se ravnajte po navodilih proizvajalca naprave oziroma uporabljenega sistema za nego vode.

Sistemi za slano vodo brez cianurne kisline

Številni sistemi za slano vodo vsak dan delujejo eno ali več ur. Možnosti razporejanja delovnih ciklov so odvisne od modela. Proizvedeni klor se porablja pri dezinfekciji in reakcijah z nečistočami, ob močnem sončnem sevanju pa se dodatno razgrajuje zaradi UV-sevanja. Če proizvodnja in čas delovanja nista prilagojena dejanski porabi, lahko koncentracija prostega klora pade prenizko. Zato redno merite vodo in ustrezno prilagajajte delovanje sistema.

Pri masažnih bazenih veljajo drugačna priporočila kot pri zunanjih plavalnih bazenih. Priporočila za dodajanje cianurne kisline zato ne prenašajte samodejno na masažne bazene s solno elektrolizo. Upoštevajte navodila proizvajalca; CDC uporabo cianurne kisline v masažnih bazenih odsvetuje.

Stabilizator klora Steinbach

Znamka Steinbach ponuja cianurno kislino v obliki granulata Chlorstabilisat za ločeno dodajanje bazenski vodi. Pred uporabo preverite trenutno koncentracijo CYA in navodila na etiketi izdelka.

1. Pred dodajanjem prilagodite vrednost pH na območje 7,0–7,4.
2. Proizvajalec za začetno odmerjanje navaja 200 g oziroma približno 300 ml na 10 m³ vode.
3. Po dodajanju sveže vode proizvajalec navaja 20 g oziroma približno 30 ml na vsak kubični meter dodane sveže vode. Upoštevajte tudi izmerjeno koncentracijo CYA.
4. Granulata po trenutnih navodilih proizvajalca ne raztapljajte vnaprej. Dodajte ga neposredno v bazen oziroma v bližino dovodnih šob, kot je navedeno na etiketi.

Ker previsoke koncentracije cianurne kisline ni mogoče preprosto odpraviti, stabilizatorja ne dodajajte brez preverjanja obstoječe vrednosti. Odmerjanje vedno prilagodite konkretnemu izdelku in navodilom za svoj bazenski sistem.

Počasno raztapljanje

Za cianurno kislino je značilno, da se raztaplja počasi. Postopek lahko traja tudi več dni. To ni razlog za ponovno dodajanje sredstva, še preden se je prejšnji odmerek raztopil. Pri granulatu Steinbach upoštevajte navodilo proizvajalca za neposredno dodajanje. Predhodno raztapljanje v vedru z vodo pri 50–70 °C ni del njegovih trenutnih navodil.

Ker se stabilizator ne porablja enako kot klor, ga običajno ni treba dodajati ob vsakem kloriranju. Potreba po ponovnem dodajanju je odvisna od meritev in izgube oziroma menjave bazenske vode.

Cianurna kislina in merjenje prostega klora: pomembna razlika

Izmerjena koncentracija prostega klora ni isto kot koncentracija njegove najaktivnejše oblike. Cianurna kislina vpliva na razpoložljivost aktivnega klora in hitrost dezinfekcije. Na delovanje vpliva tudi vrednost pH. Višji pH zato ne pomeni nujno nižje izmerjene koncentracije prostega klora, lahko pa pomeni slabšo dezinfekcijsko učinkovitost.

Izmerjenih 0,4 mg/l prostega klora pri 30 ppm cianurne kisline zato ni pravilno preprosto pomnožiti s 40 % in rezultata 0,16 mg/l označiti za "dejansko vrednost klora". Takšen poenostavljen preračun ni ustrezna podlaga za odmerjanje. Prav tako območja 0,3–0,6 mg/l ni mogoče uporabljati kot univerzalnega priporočila za vse bazene, zlasti ob prisotnosti stabilizatorja.

Prosti klor, CYA in pH spremljajte skupaj ter upoštevajte ciljne vrednosti za uporabljeni sistem. Če je koncentracija CYA previsoka, načrtujte njeno znižanje, namesto da bi težavo reševali zgolj z nenadzorovanim povečevanjem odmerka klora.

Kako znižati koncentracijo CYA v bazenu?

"Vrednost pH je 7,0, prosti klor pa 0,5 mg/l. Zakaj je voda v bazenu še vedno zelena?" Pri takšni težavi je smiselno preveriti tudi cianurno kislino. Če na primer izmerite 70 ppm, je treba rezultat presoditi glede na koncentracijo prostega klora in priporočila za vaš sistem. Sama meritev klora namreč še ne potrjuje, da dezinfekcija poteka dovolj učinkovito.

Običajen način zniževanja koncentracije cianurne kisline je delna menjava bazenske vode s svežo vodo, ki ne vsebuje CYA. Pri praznjenju upoštevajte navodila za konstrukcijo bazena, po dolivanju pa ponovno preverite parametre vode.